Argentinec je postal eden največjih ambasadorjev padel športa že v poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih, ko je bil še v zenitu svoje nogometne kariere. S prijatelji in znanci je igral padel v Buenos Airesu, na Mallorci, v Sevilli, Neaplju, pozneje tudi v enem od svojih bivališč v Dubaju.
Ni le užival v igri, znan je bil po tem, da je včasih igral tudi po več ur zapored. Bil je energičen, nepredvidljiv in izjemno tekmovalen, a hkrati izjemno navdušen nad padel športom kot obliko sprostitve in povezovanja, se spominjajo tisti, ki so imeli privilegij igrati z morda celo najboljšim žogobrcarjem vseh časov. V nekem intervjuju je izjavil: “Padel je najboljši šport, ki sem ga odkril po nogometu.”
V Maradoninem domu v Dubaju so prijatelji in znanci pogosto igrali na zasebnem padel igrišču, ki je bilo postavljeno posebej zanj. Ko so ga vprašali, zakaj mu padel toliko pomeni, je dejal: “Ker se zabavam, se gibljem in sem s prijatelji. In še vpijemo malo manj kot v nogometu.”
Maradona je bil tako med prvimi svetovnimi športnimi zvezdniki, ki so javno promovirali padel in s tem močno prispevali k njegovi prepoznavnosti. V Argentini leta 2020 umrlega, a nikoli pozabljenega Diega številni še danes omenjajo kot “tistega, ki je padel pripeljal med ljudi”, in to mnogo let, preden je postal svetovni trend.